1. DEL POGOVORA
Kako nekdo postane NBA sodnik? Bral sem nekaj o posebnih pripravljalnih kampih…
Da, imamo pripravljalne kampe in poletne lige, običajno štiri, ki jih organizirajo NBA moštva. Nanje nato povabijo najboljše sodnike iz manjših lig in predvsem iz študentske košarkaške lige NCAA. Vse sodnike med tekmami skrbno opazujejo in snemajo. Kandidate, ki se odrežejo najbolje, kasneje spremljajo vso sezono. V glavnem, zelo težko se je prebiti b NBA, saj je število prostih delovnih mest zelo omejeno. Vsega skupaj je v njej okoli 60 sodnikov, s tem da se na leto morda upokojita morda eden ali dva, kakšen se poškoduje, katerega odpustijo in to je to. Kandidatov pa je veliko.
Torej se dogaja, da slabi sodniki izgubijo službo?
Seveda. Prejšnjo sezono so odpustili dva. Sodniki smo celo sezono pod drobnogledom. Liga ima poseben sistem razvrščanja sodnikov po kvaliteti in če se znajdeš na dnu lestvice dve sezoni zapored, te lahko odpustijo. Vsaka tekma je posneta in delegati proučijo vsako našo potezo. »Zakaj si tukaj sodil tako, tam pa tako?« Nato vsakemu sodniku beležijo odstotke napačnih in dobrih odločitev. Takšna je praksa zadnjih pet let. Vsako leto nas ocenjujejo tudi trenerji in menedžerji ekip… Tako da smo pod kar velikim pritiskom.
Si predstavljam. Če ima Mark Cuban (ekscentrični lastnik Dallas Mavericksov, znan po svojih pepirih s sodniki) kaj besede…
Oh, yes! (smeh). Cuban je zelo glasen. Ampak tudi zelo pošten. Spremlja vse tekme, gleda posnetke, beleži odstotke pravilnih in napačnih sodniških odločitev… Če sodnik dobro opravi svoje delo, je prvi, ki mu čestita. Če ne… Je pa glasen.
Kakšne so torej sankcije za slabe sodnike?
Lahko se zgodi, da morajo plačati kazen ali pa so suspendirani. Zgodilo se je tudi, da so sodnika odpustili, ker je narobe tolmačil pravila.
Dejali ste, da je v NBA skupaj komaj 60 sodnikov. Pa vendar imate celo svoj sindikat?
Sindikat je zadolžen za pogajanja z vodstvom lige. Ustanovljen je bil okoli leta 1976, prej pa smo bili prepuščeni na milost in nemilost NBA. Plačani smo bili na tekmo, sedaj pa imamo kolektivno pogodbo, ki je močno olajšala zadeve. Kot posameznik nimaš možnosti proti vodstvu lige, v okviru sindikata pa si lahko izborimo ustrezno plačilo, zavarovanje, pokojnine…
Koliko članov torej ima sindikat?
Vsi sodniki so včlanjeni. Brez članstva v sindikatu ne moreš soditi v NBA.
Kaj pa upokojeni sodniki, kot vi?
Jaz nisem več v sindikatu, mi pa mora liga plačevati pokojnino in pa zdravstveno zavarovanje za naslednjih deset let.
Če se prav spomnim, ste NBA sodniki pred nekaj leti tudi stavkali. Za kaj je šlo?
Do sedaj smo stavkali že dvakrat. Nazadnje med veliko stavko igralcev, ko nekaj mesecev niso igrali (lockout). Vodstvo lige nam je skušalo vrniti udarec in so angažirali sodnike iz nižjih lig, ki pa med igralci niso imeli nobene avtoritete. Takrat je nastal pravi kaos, ki pa nam je veliko koristil. Ljudje so spoznali, da smo najboljši… Enkrat pa smo stavkali sredi septembra. Želeli smo namreč dolgoročno pogodbo. V NBA se obrača ogromno denarja in tudi mi smo zaslužni za del pogače. Plače igralcev so se vzpenjale v nebo, mi pa se po zaslužku nismo mogli niti približno primerjati z njimi. Saj ne pravim, da bi morali zaslužiti enako, a sodniki bi morali biti vsaj v rangu najslabše plačanih igralcev. Tako pa so naši najboljši fantje zaslužili dosti manj kot igralci, ki skoraj ne vstanejo iz klopi za rezerve.
Vam je uspelo?
Je, na koncu so le vsi uvideli, da potrebujemo drug druge. Konec koncev smo le vsi v poslu, ki je predvsem zabavljaštvo. Ne moremo si privoščiti, da bi tekme odpadale, kajti potem bi nam navijači brž pričeli obračati hrbte, kot se je zgodilo v baseballu. Tudi sponzorjem in televiziji to ne bi bilo všeč. In vsi bi izgubili.
Kolikšna je torej povprečna plača sodnika v NBA?
Začetna plača za novica je okoli 90.000 dolarjev, najboljši sodniki pa zaslužijo okoli 400.000, brez plačila za tekme končnice in ustreznih zavarovanj.
Pokojnina je v redu?
Sedaj je. Še dve kolektivni pogodbi nazaj so bile pokojnine resnično nizke. Na koncu smo se med pogajanji odpovedali delu zahtev o višini plač v zameno za višje pokojnine. Sicer bi prišli do položaja, ko se ljudje ne bi hoteli upokojevati, pač pa bi sodili na primer do 72. leta.
Starostne omejitve za sodnike pa v NBA ni?
Ne, v nasprotju z Evropo. Tako sem prišel sem v upanju, da bom lahko sodil v Evroligi ali v ligi NBL. Ko sem se pogovarjal z odgovornimi, so bili najprej navdušeni: »NBA sodnik, to bi bilo super!« Nato pa so preverili mojo starost in so rekli, da ne bo šlo. Čeprav sem se upokojil komaj pred dobrim letom in sem v odlični formi. Upal sem, da bodo lahko naredili izjemo, saj bi te mlade sodnike res lahko naučil marsičesa, pa so mi odgovorili, da se bo vsul plaz bivših sodnikov, če popustijo pri meni.
Kakšno pa se vam zdi sojenje v Evropi?
V Tivoliju sem si ogledal tekmo med Olimpijo in Maccabijem. Glavni sodnik, iz Španije je bil zelo dober, eden je bil OK, tretji pa… ni obstajal. Trener Izraelcev je ves čas skakal in se drl nanje. Sodnik pa ga je sramežljivo miril: »Bodi tiho, sedi…« Enostavno ni imel dovolj samozavesti. Mislim, da bi res lahko pomagal tem fantom.
Zakaj pa ste se potem sploh upokojili?
Meja, pri kateri izpolnjuješ pogoje za pokoj, je 51 let. Računal sem, da če se upokojim pri 55., mi mora NBA kriti zdravstveno zavarovanje do 65. leta, ko mi bo kot vsem Američanom plačevanje zavarovanja prevzela država. Četrt stoletja sojenja je bilo dovolj. Z ženo se nisva videla veliko, ker sem ves čas potoval, tako da je najino hčer vzgojila praktično sama. Ko je dobila priložnost, da gre v Slovenijo poučevat na ljubljansko Pedagoško fakulteto, sem se odločil, da jo bom spremljal in da bova malce potovala po svetu.
Menda ima NBA za sodnike predpisana zelo stroga merila glede dovoljene telesne teže in odstotka maščobe. Kakšna so ta merila?
Zelo pomembna. Poglejte, jaz sem big guy. Velik sem okoli meter devetdeset, oni pa so hoteli, da ne tehtam več kot približno 105 kilogramov (»216 pounds«). Sedaj jih pa imam okoli 112… Predpisani standard za delež maščobnega tkiva pa je pod 15 odstotki. Kar je za večino Američanov samo sen (smeh). To je povprečje za človeka sredi dvajsetih. Ta merila so pomembna tudi zaradi televizije. Nihče noče gledati zanemarjenega sodnika s pivskim trebuhom, kako se muči po igrišču… Poleg tega ne bi vzdržal tempa. Sodniki v NBA zato posvečamo veliko pozornosti vzdrževanju telesne pripravljenosti. Vsako leto sem začel z napornimi pripravami tri mesece pred začetkom sezone. Dvigoval sem uteži, tekel. A starejši, ko sem postajal, težje je bilo. Vsako leto sem tako moral začeti malce prej kot prejšnje.
Kako pa je s pripravami na same tekme?
Gledamo posnetke tekem, beremo poročila, študiramo akcije ekip… Čisto vsako srečanje je zgodba zase. Nekatere ekipe, kot je na primer Denver, bazirajo igro na krilih. Pri drugih, kot je bila Philadelphia v Iversonovih časih, si vedel, da bodo imeli glavno besedo zunanji igralci. Potem imamo Miami, kjer se vse vrti okoli Shaqa in sodnik mora biti pripravljen, da bo sodil prekrške nad njim, prerivanje pod košem… Najhujše, kar se lahko zgodi sodniku je, da ga potek tekme preseneti. Na primer, da ne ve, da sta se določena igralca na zadnjem srečanju svojih ekip stepla. Igralci svojih zamer ne pozabijo kar tako, sodniki pa moramo vedeti vse. Sedaj je vsaka tekma posneta in je vse skupaj lažje. Pred tekmo tako običajno pogledamo posnetek prejšnjega srečanja obeh ekip, nato si ogledamo še kaseto z značilnimi akcijami obeh moštev, ki nam jo priskrbi vodstvo lige.
Povprečno koliko akcij imajo torej naštudirana posamezna NBA moštva?
Rekel bi, da okoli 60. Imajo uigrane kombinacije za vsakega igralca posebej, po pet, šest na igralca, pa za na primer deset različnih načinov za pošiljanje žoge v igro izpod koša, deset za izvajanje iz avta…
Preidiva sedaj na temo, zaradi katere se evropski ljubitelji NBA lige včasih pošteno razburjamo: zakaj tako redko dosodite korake med vodenjem žoge?
(Smeh) Ja, to je težava… Včasih korakov skorajda nismo sodili! Sedaj lahko gledamo posnetke tekem in stvari so se spremenile. Poleg tega smo pred leti uvedli še tretjega sodnika, ki največkrat spremlja samo noge igralcev. V zadnjih desetih letih smo tako piskali več korakov, kot prej v celotni zgodovini NBA skupaj!
Mi v Evropi pa bentimo: »Saj to ni košarka! Tu se gre samo za šov!«
(Smeh) To nam igralci ves čas govorijo… »Zakaj si mi dosodil korake, če pa sem tako lepo zabil?« Ja, ampak prej si naredil pet korakov (smeh)… Zato pa imajo NBA igralci težave na tekmovanjih, na katerih sodijo sodniki FIBE. Težava je zlasti vodenje ob prvem koraku, na kar nas evropski igralci pridno opozarjajo. »Glejte, kje je že, pa niti odbil ni žoge.«
Velikokrat je slišati očitke na račun največjih zvezd v NBA, da naj bi imele posebne »ugodnosti« pri sodnikih. To so govorili za Michaela Jordana, sedaj za Dwyana Wadea… Imate sodniki res drugačne merila, ko gre za superzvezdnike?
...Odgovor na to in še mnoga druga vprašanja, povezana z majhnimi podrobnostmi, ki se dogajajo na in ob robu parketa, a jih na TV ne zasledimo, si prebrite v drugem delu pogovora.
Vasja Jager
Datum objave: 23. 5. 2007 |
Štajerski
val v živo
Ste vedeli, da so v ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA pred časom resno razmišljali, da bi omejili število igralcev na parketu na štiri v vsaki ekipi? Da je center Miamija Shaquille O'Neal tako korpulenten, da ga skoraj ni mogoče objeti okoli pasu? Blane Reichelt je bil natanko četrt stoletja eden najbolj cenjenih sodnikov v najmočnejši košarkarski ligi na svetu; v pričujočem intervjuju je Vasji Jagru razkril kar nekaj zanimivosti in drobnih skrivnosti cirkusa pod obroči.
